Spoštovani Janez Janša, Janez Janša in Janez Janša,

k odgovoru, ki sem vam ga napisal 20. februarja 2013, nimam česa dodati, ker odgovarja na vsa vaša vprašanja. Upal sem, da boste znali povezati vprašanja z odgovori. Ker vam ni šlo, naj vam pomagam tako, da oštevilčim vaša vprašanja in se na številke sklicujem pri odgovorih.

Sprašujete »(1) Kaj vas je pripeljalo do ugotovitve, da naši projekti ‘podpihujejo politični posmeh in sovraštvo’? (2) Zakaj menite, da naši projekti diskreditirajo Janeza Janšo? (3) Ali je za vas žalitev, da je nam uradno ime Janez Janša? (4) Na osnovi česa ste po ogledu filma Jaz sem Janez Janša prišli do takšnih ugotovitev?«

In postavljate še dodatni vprašanji (5): »Ali boste uzakonili diskrecijsko pravico ministra, da izloča projekte po svoji volji« in kako da ste (6) »prispevali k znižanju ravni javne govorice«.

Citiram odgovor z 20. februarja 2013:

Sprašujete po pojasnilu za naslednje besede, ki sem jih izrekel v državnem zboru: »Zagotavljam vam, da ministrstvo pod mojim vodstvom ni odobrilo nobenih ‘umetniških’ projektov, katerih cilj bi bilo blatenje ali smešenje voditeljev trenutne opozicije. Kultura je povsod po svetu kritična do oblasti, tudi do politike. Samo iz totalitarnih režimov (in prejšnje vlade) pa so znani primeri, ko bi žalitve političnih nasprotnikov financirali z javnimi sredstvi.«

Kaj je žaljivo (to sprašujete v vprašanju 2 in 3) in kaj ni, je seveda stvar občutenja vsakega posebej. Marsikoga v Sloveniji je vaš film Jaz sem Janez Janša užalil. Sprašujete (v vprašanju 4) po racionalni razlagi te užaljenosti. Kot umetniki dobro veste, da umetnost v ljudeh vzbuja take in drugačne občutke, ne da bi povprečen človek zmogel natančno secirati, zakaj se ga neka pesem, knjiga, glasba, film … dotakne.

Prebujanje čustev in občutkov v virtualnem prostoru knjige, kinematografa ali gledališča (še vedno k vprašanju 4) je eden od namenov, zakaj se zatekamo k umetnosti. Vaš film pri nekaterih budi užaljenost, odpor, zgražanje, pri drugih navdušenje, posmeh, privoščljivost (k vprašanju 6). Dosegel je namen umetnosti (k vprašanju 6), lahko vam pa očitam (tudi k vprašanju 3), da ste pri tem ubrali bližnjico. Istega efekta s filmom Jaz sem Peter Horvat ne bi mogli tako enostavno doseči.

Zapisali ste, da pričakujete, da minister ne zlorablja umetniških del in njihovih avtorjev za svoje politične in karierne ambicije. S tem se popolnoma strinjam. Strinjam se tudi z obrnjenim istim stavkom: da umetnik (bistveno o vprašanju 3) ne zlorablja politikov za svoje umetniške in karierne ambicije. Da ste prevzeli ime politika, se meni osebno zdi umna marketinška poteza (še vedno smo pri vprašanju 3), s katero ste postali znani širšemu krogu ljudi. Preprostemu inženirju tega pač ne morete prodajati kot umetniški akt. Pač ne razumem. Ali pa je cesar res nag. Odkar čevlje lahko sodi samo kopitar, tudi samo krojači kvalificirano sodijo cesarjeva oblačila.

Predhodnikov nisem obtožil, da so vas financirali zato, da bi žalili prvaka opozicije, je bil pa tako doživet rezultat. Preudarku bralcev prepuščam odločitev, ali bi pod prejšnjo vlado imel boljše možnosti financiranja film Jaz sem Peter Horvat ali Jaz sem Janez Janša. Samo pravim, da odkar sem minister, iz javnega denarja nismo financirali projektov, ki bi jih velik del javnosti razumel kot žaljive. Mislim, da je bilo to za kulturo dobro.

Če ljudje razumejo, da umetniki (ali politiki) znižujejo raven javne govorice, potem v tej tekmi navzdol s še toliko manj zavorami sodelujejo tudi ostali. K temu ste nekaj prispevali. Sicer pa zaupam tistim, ki spoštujejo vašo siceršnjo umetniško kvaliteto in (k vprašanju 5) nasprotujem diskriminaciji zaradi imen ali politične pripadnosti, kar sem v državnem svetu tudi jasno povedal. V vašo polemiko (na katero se nanaša vprašanje 1) z gospodom Brezigarjem izpred pol leta se mi ne zdi potrebno posegati.

Konec citata.

In, mimogrede, vprašanje 1 vsebuje laž, ker mi neko ugotovitev podtakne, vprašanje 4 pa tisto, kar mi podtakne, ali tisto, o čemer šele sprašuje, predstavlja kot moje ugotovitve.

S tem odgovorom končujem sodelovanje v vaši promociji in se vam zahvaljujem za razumevanje. In ja, seveda sem film pogledal.

Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport